Kornnaccaps ka katleho tšoaroa 2025 hoetla sehlopha mohaho ketsahalo .

Oct 27, 2025

Tlogela molaetša .

Ka kgwedi ya gauta ya October, ge monkgo wa Osmanthus o be o tlatša moya, Kornnaccaps e ile ya swara ka katlego tiragalo ya go aga sehlopha ka ntle yeo e nago le sehlogo sa dipelo tše di kopanyago le matla, ya penta mebala ya seruthwane mmogo ka Labohlano, October 24th, 2025. Tiragalo ye e diregile lefelong le lebotse la boeti bja tikologo ya Ecological la Liangzi Laowu, Wuhan, China. Bašomi ka moka ba khamphani ba ile ba tšea karolo ka mafolofolo, ba fetša nako e sa lebalegego le e kgahlišago ba le gotee.

news-1001-665

Morero wa tiragalo ye ya go aga sehlopha e be e le go akaretša batho ba khamphani-filosofi ya go hwetša boleng mošomong, go hwetša lethabo ka nako ya boiketlo. Dikarolong tša bona tša letšatši le letšatši, setho se sengwe le se sengwe sa sehlopha sa Kornnaccaps se mafolofolo e bile se ineetše, se tsenya letsogo kgolong e matla ya khamphani. Ka tiragalo ye, khamphani e be e holofela go fa bohle sebaka sa go beela ka thoko mošomo wa gagwe wo o swaregilego ka nakwana, go inela tlhagong, go iketla menagano le mebele ya bona, le go godiša kwešišo ya bobedi le segwera ka gare ga moya wo o iketlilego le wo o kgahlišago. Se, ka lehlakoreng le lengwe, se tla matlafatša yo mongwe le yo mongwe go boela mošomong wa gagwe ka phišego ye kgolo le moya wo o ikemišeditšego kudu.

 

Ka letšatši la tiragalo, leratadima la seruthwane le be le hlakile gomme letšatši le be le le borutho. Lefelo la Boeti bja Tikologo ya Ecological la Liangzi la Dongli Laowu, ka dipono tša lona tša bodiši tša rustic le dipono tše di khutšitšego tša letsha, le ile la nea lefelo le le phethagetšego. Kgole le lešata la motse, yo mongwe le yo mongwe o ile a ipshina ka go lla ga dinonyana le monkgo wa matšoba, difahlego tša bona di phadima ka go myemyela ka go iketla. Mediro ya tiragalo ye e be e humile ebile e fapana, e na le bobedi dipapadi tša go thabiša tšeo di lekilego go šoma ka sehlopha le nako ya boiketlo bakeng sa tirišano ya mahala. Nakong ya karolo ya Mebala ya Seruthwane ya go penta, maloko a sehlopha a ile a šoma ka karoganyo ya mošomo go phetha seswantšho se segolo seo se bontšhago pono ya sehlopha ka go diriša diporaše le pente. Tshepetšo ye ga se ya hlohleletša fela bokgoni bja go hlama bja motho yo mongwe le yo mongwe eupša gape e ile ya bontšha ka mo go tseneletšego moya wa sehlopha wa go kopanya dipelo le matla. Mmala wa motho yo mongwe le yo mongwe ke karolo yeo e sa nyakegego, gomme ke feela ka go šoma gotee le pelo e tee moo polane e kgahlišago kudu e ka pentwago.

 

Ka nako ya matena, yo mongwe le yo mongwe o ile a kgobokana go latswa polasa ya kgonthe-go -cuisine ya tafola, go abelana dikanegelo tše di kgahlišago go tšwa mošomong le bophelong. Ditshego le poledišano e thabilego di ile tša tlala moya, tša hlola moya o borutho le o phelago. Tiragalo ye ya go aga sehlopha e be e se feela go khutša mmeleng le monaganong; E be e le go kopanywa ga maikutlo le sublimation ya moya wa sehlopha. E ile ya thiba ka mo go atlegilego diphapano magareng ga mafapha le bašomi mmogo, ya bea motheo wo o tiilego wa tirišano ya ka moso ya go selaganya{5}}.

 

Ka morago ga tiragalo ye, bašomi ba ile ba bontšha gore moago wa sehlopha o be o na le mohola ka mo go kgethegilego. Ga se ba ka ba kwa feela borutho bja lapa la khamphani eupša gape ba ile ba hwetša tebogo e tseneletšego bakeng sa bohlokwa bja go šoma ka sehlopha. Motho yo mongwe le yo mongwe o ikgafile go tliša phišego le tirišano yeo e hweditšwego go tšwa tiragalong morago mafelong a gagwe a mošomo, go kopanya maitapišo a bona le go tšwetša pele seatla-ka go seatla go katanela bokamoso bjo bo phadimago bja di-kornnaccap. Tiragalo ya go aga sehlopha sa seruthwane ka go realo e phethilwe ka katlego gare ga lethabo le ditshego tša bohle.

Romela potšišo .
O a e lora, re e hlama .
Re ikgafile go aga dikamano tša nako ye telele .
Ka bareki ba rena le balekane ba baphatlalatši, kopanela le rena !
Ikgokaganye le rena .